Novogradnja dimnikov

Novogradnja dimnikov

saval logo-2

Aleš Avsenek d.o.o., Kranjska cesta 2,4240 Radovljica
G 041 22 92 46, T 04 530 00 40, F 0 4 530 00 41

 

SPLOŠNO O DIMNIKIH

 

 

Dimnik je naprava za odvajanje vročih dimnih plinov iz kotlov, peči, talilnih peči ali ognjišč v zunanjo atmosfero. Večinoma so grajeni navpično, ali kolikor je možno navpično, da imajo vroči dimni plini neoviran in enakomeren tok, ter istočasno dovajajo zrak potreben za zgorevanje v kotlovnico in kurišče, kar imenujemo tudi dimniški efekt. Dimnike najdemo v zgradbah in parnih lokomotivah ali ladjah.

Višina dimnika igra pomembno vlogo pri ustvarjanju vleka in njegovi zmožnosti za odvajanje dimnih plinov, razprševanju škodljivih snovi v dimnih plinih v večje višine, kar zmanjšuje vplive na onesnaževanje neposredne okolice. Razprševanje škodljivih snovi na večje področje zmanjšuje njihovo koncentracijo glede na dopustne meje.

(vir: wikipedia)

DIMNIK

Dimnik je sestavni del ogrevalnega sistema. Njegova osnovna naloga je ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilnih napravah ter odvod dimnih plinov, ki nastajajo kot stranski produkt pri procesu gorenja. Izkušnje kažejo, da pri gradnji hiše premalo pozornosti namenjamo pravilni izbiri in gradnji dimnika. Napačno je, da dimnik zgradimo, preden smo se odločili o tem, katero gorivo bomo uporabljali in kakšno kurilno napravo bomo vgradili. Posledica tega so težave pri delovanju kurilnih naprav ter nepotrebne poškodbe dimnika. Izbira dimnika mora biti sestavni del projekta ogrevalnega sistema. Tako kot ostale dele ogrevalnega sistema je potrebno tudi izbiro dimnika prepustiti strokovnjaku projektantu.

ZAHTEVE ZA DIMNIK

Vlek dimnika

S pomočjo vleka se v kurišču ustvari podtlak in v kurišče priteka potreben svež zrak za zgorevanje. Zaradi razlike v specifični gostoti dimnih plinov in okoliškega zraka se pojavi vzgon, ki povzroči gibanje dimnih plinov in vlek dimnika. Dimni plini imajo višjo temperaturo kot okoliški zunanji zrak, zato so specifično lažji in se dvigajo. Večja kot je temperaturna razlika med dimnimi plini in okoliškim zrakom ter višji kot je dimnik, večji je vlek. Da med obratovanjem kurilne napave ne prihaja do nepotrebnih težav, moramo pri gradnji dimnika zagotoviti minimalno višino dimnika ter čim manjše ohlajanje dimnih plinov. Minimalna višina dimnika je odvisna od vrste goriva in kurilne naprave ter od naklona in višine strehe. Ohlajanje dimnih plinov lahko učinkovito preprečimo s pravilno dimenzioniranim dimnikom ter dodatno toplotno izolacijo dimnika oz. dimne tuljave.

Vlek dimnika mora biti večji od vseh tlačnih uporov, ki nastajajo v kurilni napravi, dimniškem priključku in samem dimniku. Če ta pogoj ni izpolnjen vlek dimnika ni zadosten, zato dimni plini zastajajo v dimniku, kar povzroča težave. Tlačni upori v dimniku so odvisni od oblike preseka dimnika, kakovosti in materiala notranje površine dimniške tuljave, oblike dimnika in dimniškega priključka. Pri kurilnih napravah na tekoče ali plinasto gorivo s tlačnim gorilnikom del tlačnih uporov premaguje gorilnik. Pri atmosferskih gorilnikih vlek dimika ne sme neposredno vplivati na delovanje gorilnika, zato so te kurilne naprave opremljene z varovalom vleka.

Slika1: Shematski prikaz tlačnih razmer v sistemu z atmosferskim ter nadtlačnim gorilnikom

Požarna varnost

Dimni plini, ki vstopajo iz kurilne naprave v dimniški priključek ali direktno v dimnik, imajo visoko temperaturo. Stene dimnika se sčasoma močno ogrejejo, zato morajo biti grajene iz materialov, ki so temperaturno obstojni in ognjeodporni. Ker se na stenah dimnika nabirajo trdni delci iz dimnih plinov (saje, katran, ipd.), lahko v dimniku pride do samovžiga teh delcev. Takrat lahko temperature narastejo tudi do 1000°C. Požarno varnost zagotovimo s primerno izvedbo dimnika, primerno izbiro materiala dimniške tuljave in toplotne izolacije. Zagotoviti moramo, da je dimnik zadostno odmaknjen od vseh gorljivih materialov.

Sanitarna neoporečnost

V dimnih plinih se nahajo sestavine, ki so zdravju škodljive (SO2, CO, NOx ipd.) in včasih lahko tudi življenjsko nevarne. Zato moramo zagotoviti, da dimni plini na poti skozi dimnik ne uhajajo v bivalne in druge prostore. Dimnik mora biti plinotesen. Povečano pozornost moramo nameniti priključitvi plinskih naprav z atmosferskim gorilnikom, ki imajo vgrajeno varovalo vleka. V primeru napak na gorilniku ali pomanjkanju zraka (kisika) pride do nepopolnega zgorevanja in pri tem nastaja ogljikov monoksid (CO). Ob nezadosten vleku dimnika CO uhaja v prostor in lahko povzroči zastrupitev. Druga skupina naprav, pri katerih moramo biti ob priključitvi na dimnik še posebej pozorni, so sodobne kurilne naprave, ki izkoriščajo kondenzacijsko toploto dimnih plinov. V kondenzacijskih kotlih se dimni plini toliko ohladijo, da je potreben prisilen odvod dimnih plinov. V tem primeru dimne pline skozi dimnik potiska ventilator, ki v dimniku premaguje tlačne upore in ustvarja nadtlačne razmere. Dimni plini lahko skozi netesne dimniške spoje in razpoke v steni dimnika uhajajo v prostor.

Stabilnost

Dimnik je v svojem delovanju izpostavljen neugodnim obratovalnim pogojem kot so visoke temperature, vlaga, agresivne snovi in neugodnim klimatskim razmeram (nizke temperature, veter, padavine ipd.). Grajen mora biti tako, da kljub vsem naštetim neugodnim obratovalnim pogojem ostane nepoškodovan in ne postane žarišče požara ali pa se zaradi nastalih poškodb ne začne podirati.